(0)

Vinska klet

V Vinski kleti Dveri-Pax nadaljujemo več kot 800-letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije.

Tradicija pridelave vina že od leta 1139

V vinski kleti Dveri-Pax nadaljujemo z več kot 800 - letno benediktinsko tradicijo vinarstva na območju severovzhodne Slovenije. S spoštovanjem narave in tradicije ter sledenjem trendom na področju vinarstva obdelujemo 73 hektarjev lastnih vinogradov.

Dveri Pax Weinkeller

VINOGRADI

Posestvo Dveri-Pax se nahaja v vinorodni deželi Podravje – okoliš Štajerska Slovenija. Naše trte rastejo na najboljših vinogradniških legah:

Jeruzalema:

→ Železne dveri

→ Radomerje

→ Nunska graba

→ Ilovci

Kapela - Radgona:

→ Murski vrh

→ Janžev vrh

Maribor:

→ Vajgen

→ Štrihovec

→ Pekel

Dveri Pax Weinberg

NAŠA ZGODOVINA

Posest Jareninski dvor je v letih 1130-1135 plemeniti Rudolf Wittenswald podaril v zahvalo cerkvi, škof Konrad I. Salzburški pa je celotno posest dodelil benediktinskemu samostanu iz Admonta. Posest se je v stoletjih z dokupovanjem in darovanji še večala. Red je pridobil vinograde tudi na področju Železnih dveri in Kapele. Že l. 1300 je admontski opat Engelbert kupil od radgonskega meščana Lubeta Valba vinograd pri Železnih dverih. Na vseh posestvih so benediktinci pridelovali vino, ki so ga admontski podložni kmetje z vozovi vozili v Avstrijo. Pisni viri govorijo, da so bili samostanski vinogradi vzorno obdelani, a tudi z vinom so vešče kletarili. Menihi so upravnikom dajali pisne napotke, kako naj gospodari kmet podložnik oz. najemnik vinograda iz navodil (»Instructiones«), ki jih je izdal opat Anselm Lierzer leta 1712, v obsežnih 43. točkah, upravitelju na Jareninskem dvoru: Ker so za nas vinogradi posebnega pomena, ukazujemo delavcu, da pri opravljanju svojih dolžnosti uporablja kar največje navdušenje, zvestobo in marljivost za to, da bo vsakršno delo pravočasno in primerno opravljeno, da se prvo obrezovanje in okopavanje opravi ob njegovi prisotnosti, s posebno skrbnostjo in trudom, saj se ti dve opravili ne smeta opraviti prepozno, sicer lahko to povzroči veliko škodo na pridelku, prav tako pa se trte ne sme privezati predčasno ali ob mokrem vremenu.

ZANIMIVOST

Gorsko pravo  je v Evropi nastalo v 13. st., zapisali so ga v »gorske bukve« – v knjigo. V njih so bila zapisana pravila, ki so urejala odnose med gorniki in tistimi, ki so obdelovali gorniške vinograde.  Vinogradom, ki so jih posadili na področju izkrčenih gozdov, so rekli gora.  Gorske bukve so uporabljali predvsem v nemško govorečih deželah. Vse gorske pravde naj bi na Štajerskem zasedale med Veliko nočjo in Binkoštmi.

Klub

Dveri-Pax

"Če imate radi kakovostna vina, umetnost in kulturo, preprosto postanite del našega kluba Dveri-Pax in uživajte v številnih prednostih članstva."

Warenkorb